NOVICE




21.04.2022    |    Šampioni zelene preobrazbe

EU predlaga nova pravila o primerni skrbnosti podjetij, ki vključuje tudi spoštovanje človekovih pravic




Podjetja se vedno bolj zavedajo neskladja med dobičkom in dolgoročnimi pozitivnimi učinki. Vse več jih dobro premisli, ali so na račun kratkoročnega dobička pripravljeni tvegati dober ugled, zaupanje javnosti in spoštovanje. Po novih pravilih Komisije EU bodo morala podjetja spoštovati tudi človekove pravice in okolje v globalnih verigah vrednosti. Kaj to pomeni v praski? Cilj predloga je spodbujati podjetja pri odkrivanju škodljivih vplivov svojih dejavnosti na človekove pravice, npr. v zvezi z delom otrok in izkoriščanjem delavcev, ter na okolje, npr. na onesnaževanje in izgubo biotske raznovrstnosti, po potrebi pa tudi preprečiti, odpraviti ali ublažiti njihove škodljive vplive. S tem ciljajo ne le na lastne dejavnosti podjetja, ampak tudi njegovih hčerinskih družb in verig vrednosti. Predlog uvaja tudi dolžnosti direktorjev, da vzpostavijo in nadzorujejo izvajanje primerne skrbnosti ter jo vključijo v poslovno strategijo. Nova pravila bodo podjetjem zagotovila pravno varnost in enake konkurenčne pogoje, potrošnikom in vlagateljem pa večjo preglednost. Predvsem pa bodo pospešila zeleni prehod in varovala človekove pravice v Evropi ter zunaj nje, smo slišali na dogodku CER in ljubljanske Ekonomske fakultete 15. aprila. 

»20 strani, ki nimajo vsebine«

Nova pravila o primerni skrbnosti se bodo uporabljala za vse družbe z omejeno odgovornostjo v EU z več kot 500 zaposlenimi in več kot 150 milijoni evrov čistega prihodka po vsem svetu ter druge družbe z omejeno odgovornostjo z več kot 250 zaposlenimi in čistim prihodkom po vsem svetu v vrednosti več kot 40 milijonov evrov. Preko dobavnih verig se bodo pravila posredno dotaknila tudi malih in srednje velikih podjetij. Lela Mélon, izvršna direktorica Planetary Wellbeing Institutional Framework iz EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA), je ob tem pojasnila, da je direktiva o skrbnem pregledu podjetij glede trajnosti povezana z drugimi direktivami – gre za spremembe, ki so se zgodile in se dogajajo »s trajnostnimi poslovnimi praksami v smislu priprave zakonodaje EU za trajnosti prehod v okviru Zelenega dogovora EU«. Opozorila je, da predlog »obsega 20 strani zelo širokih pravil, ki nimajo vsebine, in to je strašljivo«. Spomnila je, da je komisar Didier Reynders ob izidu predloga dejal, da to spreminja »pravila igre, kako delujejo podjetja po celotni vrednostni verigi, direktiva pa velja samo za večja podjetja in malo manjša večja podjetja«. »Kaj bo naredilo veliko podjetje? Najverjetneje bo zahteve preneslo na manjša podjetja, ki na to niso pripravljena,« se boji Lela Mélon. Države članice imajo pooblastilo za nadzor in določanje učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih sankcij, vključno z globami. »Naloga države članice je, da preveri skladnost delovanja podjetja. To je velika naloga, glede na to, da sama Evropska komisija ne ve, kje začeti,« je kritična Mélonova, ki se nadeja, da se bo razvnela razprava. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj bo s tistimi, ki niso naredili, kar bi morali narediti. »Kdo si bo želel biti direktor, če bo vsebina odgovornosti resna – govori se tudi o kazenskih sankcijah? Kdo bi si želel biti kaznovani direktor za obveznost, ki je ne znamo vpeljati in klasificirati? Jaz ne,« pravi. Dodaja, da sta bila sprejeta še dva instrumenta – Strategija EU za trajnostni krožni tekstil in Strategija trajnostnih izdelkov; od prej pa imamo še direktivo o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij in trajnostno finančno taksonomijo. »Vse to je pomembno v okviru predloga, ki je pred nami. Za branje zakona bi tako morali poznati šest drugih direktiv in EK bi morala določiti obveznosti,« je prepričana Mélonova. 

Tudi za mala podjetja v dobavni verigi velikih

Podjetja morajo razkriti podatke o poslovanju, saj lahko le tako zagotovimo transparentnost, pa je prepričan Maxfield Weiss, izvršni direktor neprofitne mednarodne organizacije CDP Europe, ki je postavila pravila preglednosti delovanja podjetij. V luči tega jih zanima tudi, kako bo nova uredba vplivala na podjetja, je dejal. »Naše delo so prepoznali tudi evropski politiki,« je dejal Weiss in dodal, da so nekatera podjetja že sprejela okoljske cilje, a bi to moralo narediti še več podjetij. Nova direktiva bo od podjetij preprosto zahtevala, da prenehajo z okolju škodljivimi praksami, tudi po celotni dobavni verigi. »To pomeni, da bo veliko malih evropskih podjetij, ki so del dobavne verige velikih podjetij, 'padlo' v to direktivo,« je pojasnil. »Večina podjetij je v 'scope 3' meritev okoljskega vpliva, kamor sodijo tudi mala podjetja. Zadnji podatki emisij 'scope 3' kažejo, da je 86 % emisij najti v podjetjih, ki sodijo v 'scope 3'. Zato je nujno, da ta direktiva vpliva na celotno verigo podjetja,« je prepričan Weiss.  

Slovenska podjetja na udaru

Jaka Cepec, izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in pri EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA) je ob tem dejal, da povprečen Slovenec letno zavrže za 20 kg oblačil. »Če bi vsi živeli tako kot Slovenci, bi potrebovali tri Zemlje. V zadnjih petih letih smo izgubili za dve Ljubljani kmetijskih površin,« pravi pravnik, ki se ukvarja z ekonomsko analizo. »Sam predlog direktive opozarja, in tudi citirajo Danone, da so imeli negativno izkušnjo s to direktivo – francosko podjetje je želelo biti trajnostno, medtem ko so delničarji želeli denar,« zato si želi spodbude, da bi vsi ravnali tako, kot je treba. »Očitno je motivacija pri gospodarskih družbah velikokrat povezana s tem, kako bodo delničarji prihajali ali odhajali; kako bodo s tem povezane investicije. Ko bodo vsi skladi zavezani k temu, kam investirajo, bo to postalo precej zanimivo,« pravi Cepec. Strinja se, da mnogi menijo, da je to tveganje, ki bi nas lahko naredilo nekonkurenčne, a to je le »navidezno tveganje – če ne bomo mi, ne bo nekdo drug«. Želi si, da bi se stroka in znanost več pogovarjali, kako bi to direktivo implementirali. »Mi bomo tisti, mala podjetja, ki nas bo ta direktiva zadevala, zato moramo sodelovati, in to vključiti tako, da bo sprejemljivo tudi za naša podjetja,« je še dejal. 

Nizozemci so se nadejali bolj ambiciozne direktive

Na Nizozemskem, kjer se že desetletja hvalijo predvsem z vzgojo hrane s čim manj porabe ključnih virov, so direktivo že dali v razpravo v parlament, je povedala Mojca Pinterič, svetovalka za strateške politike na Veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. »Ta direktiva je v skladu z Nizozemskimi ambicijami,« je še dodala, kar pa ne pomeni, da nimajo pomislekov. Ti se nanašajo predvsem na področje uporabe, uskladitev z mednarodnimi standardi in enakimi konkurenčnimi pogoji. Želi si, da bi se ta direktiva razširila in bi bile vanjo zajete enako velike družbe z več kot 250 zaposlenimi. »V tekstilni industriji so upali malce več od predloga, ker bi po njihovi analizi poročalo o tem le 5 % podjetij, ostala pa bi izpadla. Prav tako imajo pomisleke glede mednarodnih standardov, češ da je preveč prostora dopuščenega lastni razlagi držav,« pravi Pinteričeva. Nizozemska se bo osredotočila na kombinacijo ukrepov, ki bodo skupaj vodili v večjo skrbnost podjetij v skladu s smernic OECD in Združenih narodov. »Z geopolitičnega vidika pa bo pomemben stik z državami tretjega sveta, zato bomo EU predlagali, da spremlja učinek na tretje države,« je še dodala. 



Dogodek je potekal v sklopu kampanje Šampioni zelene preobrazbe, katere podpornik je Nizozemska Amabasada v Sloveniji.