NOVICE




06.01.2022    |    Šampioni zelene preobrazbe

EU: Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb prinaša spremembe za pospešitev zelene preobrazbe stavb

Avtor: Miha Škrokov



Čeprav so skoraj vse države članice trenutno direktivo EPBD, nazadnje posodobljeno leta 2018, ustrezno uvedle v nacionalno zakonodajo, je še vedno več kot 75 % obstoječih stavb energetsko neučinkovitih, kar 85–95 % od teh pa naj bi jih leta 2050 še vedno obstajalo. »Plitve« prenove ustvarjajo zelo nizke prihranke energije, pa vendar so tiste, ki se najpogosteje izvajajo na ravni EU - večina naložb gre v te prenove. Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb je tako nujno potrebna.
 
Spremembe, ki jih prinaša revizija so naslednje: 
  • Nadgradnja skoraj nič-energijskega standarda za stavbe (sNES) v nič-energijski standard (NES)
Trenuten standard, ki določa obvezo za skoraj nič-energijske stavbe v vseh novih javnih stavbah bo nadgrajen s standardom, ki bo postavil obvezo, da morajo biti vse nove stavbe javnega sektorja do leta 2027 dalje nič-energijske, od 1. januarja 2030 pa bo ta standard veljal za vse nove stavbe.
 
Do leta 2027 bo tako še vedno v veljavi sNES standard za javne stavbe, za vse ostale pa bo veljal do leta 2030. 
 
NES standard bo tudi novo merilo za doseg A razreda pri energetski izkaznici. 
  • Nov fokus na ogljik skozi celoten življenjski cikel stavbe 
Trendi podnebnega ukrepanja v stavbnem sektorju vse bolj nakazujejo na prehod političnih ukrepov iz poudarka na energetski učinkovitosti stavb na upoštevanje izpustov emisij TGP preko celotnega življenjskega cikla stavbe. 

Posledično je tudi Evropska komisija v reviziji te direktive prepoznala pomembnost vključitve merjenja ogljikovih emisij v stavbah in stavbnih proizvodih, ki pokriva tako operativni ogljik (emisije nastale pri obratovanju stavbe) kot tudi utelešeni ogljik (emisije nastale pri proizvodnji materialov, gradnji, transportu...).

Revizija tako postavlja nove zahteve za izračun in poročanje ogljičnega odtisa stavb. Če sprejete, bodo zahteve v veljavo stopile 1. januarja 2027 za nove stavbe z uporabno površino več kot 2000 m2 in od 1. januarja 2030 za vse nove stavbe. 
  • Uvedba obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti
Revizija direktive uvaja tudi nov minimalni še dovoljen nivo energetske učinkovitosti z namenom postaviti temelje za prehod na popolnoma nič-energijski stavbni fond do leta 2050. 
 
Stavbe v javni lasti in vse nestanovanjske stavbe bodo morale dosegati razred F po 1. januarju 2027 in razred E po 1. januarju 2030. 
  • Posodobitev energetskih izkaznic
Energetske izkaznice se bodo v tej reviziji posodobile in sicer naj bi razred A po novem predstavljal vse nič-energijske stavbe, medtem ko bo najnižji razred G vključeval 15 % stavb z najslabšim rezultatom energetske učinkovitosti v posamezni državi. Preostale stavbe pa se bodo proporcionalno porazdelile po ostalih razredih. Taka razvrstitev naj bi olajšala razumevanje izkaznic in izboljšala preglednost in jasnost. 
 
Revizija vključuje tudi splošne zahteve za vzpostavitev javno dostopnih podatkovnih baz o energetski učinkovitosti stavb, kar bo povečalo kvaliteto informacij. 
  • Zdravo bivalno okolje
Države članice bodo obdržale pristojnost za reguliranje kakovosti zraka in bivalnega okolja v zaprtih prostorih. Kljub temu pa EPBD podpira visoke standarde bivalnega okolja v zaprtih prostorih z novo zahtevo, da so nove nič-emisijske stavbe opremljene z merilnimi in nadzornimi napravami za spremljanje in regulacijo kakovosti zraka v zaprtih prostorih. To velja tudi za objekte, ki so v fazi večjih prenov.
 
Te naprave bodo spremljale in regulirale tehnične sisteme stavbe, da bi zagotovile njihovo optimalno delovanje in zagotavljale zahtevane pogoje kakovosti zraka v zaprtih prostorih z največjo učinkovitostjo.