NOVICE




03.11.2021    |    Šampioni zelene preobrazbe

Ločen ETS in njegov vpliv na gospodarstvo

Avtor: Miha Škrokov



Bruselj želi v okviru novega svežnja zakonodajnih predlogov "Pripravljeni na 55" uvrstiti dva sektorja v ločen, samostojen sistem trgovanja z emisijami (ETS) in sicer cestni promet in stavbe. Nov ETS bo osredotočen na podjetja, ki dobavljajo ogrevanje in goriva za cestni promet (plin, dizel, bencin) in ne na lastnike stavb in avtomobilov.

Evropska komisija načrtuje, da bo nov ETS začel delovati leta 2025, z začetkom omejevanja zgornje meje emisij z letom 2026 dalje. V sistemu bodo dobavitelji goriva kupovali in trgovali z dovoljenji za emisije, da zadovoljijo svoje potrebe, ne da bi dosegli najvišjo mejo (t.i. maximum cap), ki se bo iz leta v leto zmanjševala. Brezplačnih pravic do emisij ne bo.

Končni cilj je zmanjšati emisije s konta stavb in cestnega prometa za 43% v primerjavi z letom 2005 do leta 2030.
Nov sistem bo po vsej verjetnosti sprožil kaskadni efekt: takoj, ko bodo dobavitelji goriva dolžni plačati dodatno dajatev za svoje emisije ogljika, bodo brez oklevanja te stroške prenesli neposredno na svoje potrošnike, kar bo tem povečalo račune. Dejstvo pa je, da ta dajatev ne bo velika, začela naj bi se pri le 25€ na tono CO2, s kontrolnim mehanizmom, ki bi preprečeval, da gre previsoko (cena za 01.11.2021 v "starem" EU ETS je 56,94€ in naj bi se po nekaterih ocenah povečala na 90€ do leta 2030). Trg naj se tako ne bi preveč zamajal, cena 25€ na tono CO2 namreč pomeni podražitev cen dizla in bencina za le okoli 5 centov v letu 2026.

Z vidika investicij lahko s sprejetjem tega zakonodajnega predloga (kot tudi ostalih v svežnju »Pripravljeni na 55«) pričakujemo večje pritiske s strani vlagateljev za prikaz dokazov, da podjetja uvajajo konkretne korake do kratkoročnega in srednjeročnega razogljičenja.

Precej večji vpliv na gospodarstvo bi imeli drugi vzvodi kot reguliranje trga in cen, kamor spada ETS. Na primer višji nacionalni podnebni cilji kot tudi strožji CO2 standardi za avtomobile lahko precej efektivneje vplivajo na vlaganja v inovacije s strani proizvajalcev.

Tukaj velja omeniti, da bosta cestni promet in stavbe še vedno zajeta v Uredbi o porazdelitvi prizadevanj, kar pomeni, da bodo morale države članice nadaljevati z uvajanjem nacionalnih ukrepov za zmanjšanje emisij v teh sektorjih (npr. ukrepi za energetsko učinkovitost, povišanje deleža obnovljivih virov energije, višji standardi za emisije CO2 za cestni promet itd.).

Edward Daniels, Shell - "Spremeniti bo potrebno tudi povpraševanje, saj če se to ne zgodi potem stranke ne bodo kupovale naših nizko-emisijskih proizvodov".

Vprašanje pa je, koliko zares lahko podražitev 5 centov za dizel in bencin zares vzpodbudi potrošnike, da začnejo razmišljat o drugih opcijah. Tako bi lahko pričakovali, da do večjih sprememb v poslu le zaradi vpeljave tega sistema ne bo prišlo. Do same implementacije sistema pa je še daleč in glede na vprašljivo vrednost le tega na znižanje emisij v primerjavi s političnim kaosom, ki ga nov ETS lahko potencialno prinese lahko v naslednjih mesecih pričakujemo burne debate in potencialno precejšnjo prevetritev sistema s strani Evropskega parlamenta kot tudi Sveta, pri prvem so nekateri poslanci do predlaganega vzvoda precej zadržani.

Gledano s širšega pogleda, bo nov sveženj zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55« bistveno vplival na poslovni ekosistem, tako s strani podjetij, kot finančnega sektorja, od bank, zavarovalnic do investicij. Tako bodo morala še tista podjetja, ki so ESG ukrepe jemala bolj kot "modno muho" in ne kot kritično točko v poslu, počasi spremeniti miselnost in sprejemati konkretne korake do zmanjšanja emisij.