Zeleni pogovor z Alenko Kragelj Eržen, direktorico in vodilno arhitektko v podjetju Kragelj arhitekti, o trajnostni gradnji, trendih in inovativnih rešitvah.

V podjetju Kragelj arhitekti ste specializirani za trajnostno arhitekturo. Kateri so tisti ključni elementi, da lahko govorimo o trajnostni gradnji in arhitekturi?

O trajnosti in trajnostni gradnji se veliko govori, a se v večini primerov na trajnost gleda z vidika energije, energentov, stroškov porabe, vgradnih materialov itn. V Kragelj arhitekti želimo na trajnost gledati tudi z vidika človeka. Trajnostno bivanje po našem mnenju pomeni (tudi) to, kako nek prostor ali stavba vplivata na človeka. Posameznik se mora v prostoru namreč počutiti optimalno.

In ravno s tega vidika – z vidika uporabnika - v podjetju Kragelj arhitekti pretresamo vsak projekt, s katerim se ukvarjamo. Se pa v oziru trajnostne gradnje vedno nekako vračamo nazaj h koreninam. Najboljše stvari so v resnici zelo enostavne in logične. Upoštevati je potrebno naravne zakonitosti, na primer orientacijo in umeščenost v prostor, osončenost in druge podobne vidike.

Če se novogradnje ali prenove lotimo res premišljeno, z upoštevanjem vseh naravnih danosti in zakonitosti, lahko naredimo objekt, ki bo deloval, bo prijeten za bivanje in tudi zelo trajnosten. Za to ne potrebujemo raznovrstnih novodobnih aspektov. S pravilno zasnovo objekta v resnici poskrbimo za to, da bo projekt cenovno ugoden – ne v smislu začetne investicije, ampak v smislu vsakodnevnega bivanja, vpliva na človeka, obnove, dolgoročnosti, vpliva na okolje itn.

Tako za individualno gradnjo kot za vse ostale zgradbe, pravzaprav za vse objekte, pa velja eno načelo – najbolj trajnosten pristop k arhitekturi je prenova objektov. Da objekte, ki so stari 20, 50 ali 100 let, prenovimo tako, da ustrezajo sedanjosti in z mislijo na prihodnost. To je najbolj trajnosten pogled na zgradbe z vidika človeka in to je ena izmed smeri, ki nas kot podjetje in mene osebno zelo zanima. Zakaj bi gradili na novo, če lahko to, kar že obstaja in je že kvalitetno, nagradimo s sodobnimi arhitekturnimi principi in standardi ter ustvarimo novo kvaliteto.
 

Pri starejših poslovnih prostorih je moč jasno zaznati naravne in tehnične danosti, s katerimi so bili narejeni. Največkrat tako pri prenovi poslovnih prostorov naslavljamo ravno izzive na področju energije – okna, kvaliteta fasade, senčenje, različni sistemi, npr. sistemi ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, ki jih v času nastanka poslovnih stavb ni bilo. Tovrstni objekti so lahko v teh aspektih zelo nefleksibilni - v smislu - če zasenčimo eno stran stavbe, zasenčimo praktično celo etažo. Ne pomeni pa, da vsi v etaži ob isti uri potrebujejo senčenje. V takih primerih so potrebne inovativne rešitve.

Trajnostne obnove največkrat kratkoročno ne pomenijo cenovno najbolj ugodne rešitve. Vse skupaj je potrebno gledali z vidika vpliva na ljudi in dolgoročnih stroškov obnove ter vpliva na okolje. Nekatera podjetja se tega zavedajo, druga pa iščejo cenovno bolj ugodno rešitev. Vsak projekt je individualen. Pomembno je, da vedno izberemo rešitve, ki so za naročnika, stavbo in njene uporabnike najbolj smiselne in tudi izvedljive.
 

Že več let posvečamo posebno pozornost fleksibilnosti poslovnih prostorov.  Možnost izbire, kje in  kako lahko delamo. Delo danes namreč vidimo precej drugače, kot smo ga še pred dobrim desetletjem. Običajno ločujemo delo na več različnih segmentov – individualno delo, kjer potrebujemo več miru in osredotočenosti, je en element, ki se mu priključijo še sodelovanja in delo v ekipi, slednje je v zadnjem času zelo v porastu. Pa tudi učenje in druženje sta pomembna elementa. V zadnjih letih pa se je omenjenim pridružil še hibridni način dela.  Ne gre za striktno ločene, temveč za vsaj delno prepletene načine dela. Imeti dober poslovni prostor, ki tudi dobro vpliva na človeka, pomeni imeti prostor, ki vse te elemente oziroma načine dela omogoča v praksi. Ki omogoča preplet idej. Dober poslovni prostor torej nudi fleksibilnost, da vsak zaposleni najde svoj kotiček, kjer lahko optimalno deluje.

Seveda pa osnovni zasnovi arhitekture dodamo še mnogo drugih vidikov trajnosti - od izbora vseh materialov do svetlobe, akustike, ergonomije itn.
 

Čim več principov, ki jih zagovarjamo, želimo živeti tudi sami. Stvari, ki jih predlagamo drugim,  skušamo implementirati tudi pri nas. Velikokrat je naše podjetje mini laboratorij, kjer rešitve najprej testiramo.
Lep primer trajnostne arhitekture so naši poslovni prostori. Stavba, v kateri smo, je bila zgrajena v 80 letih, v njej je bila avtomehanična delavnica. Leta 2019 smo prostore povsem preuredili in jim dali nov namen in cilj. S tem, ko smo spremenili naše pisarne, pa smo realizirali tudi našo željo, da bi delali v parku pod drevesnimi krošnjami. Vsi v podjetju se namreč zelo dobro zavedamo pomena narave in njenega vpliva na človeka. Danes imamo tako v pisarni 70 let staro drevo in delamo pod njegovo krošnjo.
 

Z naše strani vedno podamo predloge, razlago in argumentacijo, zakaj izbirati trajnostno in zakaj je trajnostna gradnja smiselna. A velikokrat so finance tiste, ki postavljajo omejitve.

Kljub temu je pomembno zavedanje, da se trajnost lahko začne že pri majhnih stvareh. Lahko si na primer zastavimo cilj, da bomo izbirali le slovenske dobavitelje. Morda ne le to, temveč slovenske dobavitelje, ki izdelke izdelujejo iz lokalnih surovin in materialov. To je le eden od primerov, kako lahko trajnostne principe vključimo v gradnjo ali obnovo svoje hiše, poslovnih prostorov ali kateregakoli objekta.

Pravzaprav je celotna trajnostna gradnja zelo povezana s principi življenja in vrednotami, ki jih živimo. Posamezniki ali podjetja, ki se tega zavedajo, sami povprašujejo po smiselnih trajnostnih rešitvah. Pri ostalih trajnostne rešitve predlagamo, končna odločitev pa je potem na strani naročnika.  

Na kakšen način inovirate nove trajnostne rešitve?

Naše rešitve so v veliki meri zelo individualne in odvisne od projekta in naročnika, s katerim sodelujemo. Principi pri arhitekturi so različni, odvisno, o kakšen merilu in zahtevnosti se pogovarjamo.

Trenutno smo na primer na začetku projekta celostne prenove približno 100 let stare kamnite hribovske domačije. V sklopu posesti domačije je tudi precej gozda in osnovna ideja je, da se vsi novi leseni elementi (okna, vrata, oprema, pohištvo, fasada, ostrešje itn.) naredijo iz lastnega lesa, ki raste na posesti. Gozd je v vsakem primeru potrebno vzdrževati, redčiti, čistiti. To je zame res tisti pravi vidik trajnosti. Kako lahko nekaj vrneš nazaj v lokalno okolje in stavbo hkrati narediš uporabno še za naslednjih 50 - 100 let. To je pomembno merilo in iskren pristop. Ne gre toliko za inovacije, ampak priložnosti, ki jih vidimo in oblikujemo pri posameznem projektu.

Pri vseh projektih in stavbah vedno zasledujemo principe in cilje, ki jih dogovorimo skupaj z naročnikom. Gre na primer za to, da si postavimo določene kriterije, po katerih bo obnova ali gradnja potekala. Na primer, če smo spet pri lesu – da bodo produkti, ki jih bomo uporabili pri arhitekturi ali jih bomo umestili v prostor, v celoti izdelano iz lesa oziroma dreves, ki so bila načrtno posajena z namenom, da bodo posekana. Morda izbiramo samo tiste dobavitelje, ki imajo v celoti urejeno krožno gospodarstvo itn. Gledamo torej na trajnostne poslovne procese, ne samo na oblikovanje in izdelek kot tak. In tovrstne principe lahko vpeljemo pri vseh vidikih obnove ali gradnje – stavbnemu pohištvu, svetilih, talnih oblogah ali pa pri oblikovanju fasade.
 

Aktivno smo vključeni v različne platforme in združenja, kot je tudi CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Sodelujemo na dogodkih, se izobražujemo in vračamo nazaj v skupnost po svojih najboljših močeh. Smo tudi ustanovni član in partner Green Building Council Slovenija, kjer si skupaj z ostalimi podjetji aktivno prizadevamo za potreben razvoj na področjih trajnostne gradnje in upravljanja nepremičnin.

Dogodek, na katerega pa smo zagotovo najbolj ponosni, pa je WDC - Workplace Design konferenca, ki jo organizira naše podjetje in je nastala ravno z namenom izobraževanja na področju trajnosti in oblikovanja kvalitetnih poslovnih prostorov. Letos bo 3. oktobra bo že šesta po vrsti in z veseljem vabljeni.

Več o programu in prijave.