Tako je, leta 2022 smo začeli aktivno delati na področju trajnosti. Pravzaprav se je začelo s spremembo lastništva Merkurja. V podjetje je namreč ponovno vstopil slovenski lastnik, tokrat z zelo jasno vizijo. Tudi z jasno vizijo na področju trajnosti. 

Pomemben sklop trajnostne strategije iz leta 2022 je tudi trajnostna transformacija Merkurja kot takega. Imamo 24 trgovskih centrov, kjer smo morali zelo hitro narediti prve trajnostne korake. Tudi zaradi cen energije. Lani smo tako izvedli prvi večji cikel vlaganj v infrastrukturo. Celotno razsvetljavo, ki je bila pri nas res največji porabnik energije, smo zamenjali v kar trinajstih trgovskih centrih. Pričeli smo pospešeno graditi lastne sončne elektrarne, da imamo na voljo tudi lasten vir energije. Aktivno smo se začeli ukvarjati z EMS sistemi, torej z upravljanjem energije. Sprejeli pa smo tudi vrsto internih ukrepov za zmanjšanje energije in pričeli veliko delati na ozaveščanju zaposlenih. To je bilo ključno – vsakega zaposlenega ozavestiti, kaj pomeni vsaka njegova navada. Kaj pomeni vsaka prižgana luč. Kaj pomeni klima na 24 ali 25 stopinj Celzija. Skupaj z oddelkom marketinga smo si zastavili konkretno komunikacijsko kampanjo do vseh naših zaposlenih, ki se je izkazala za res uspešno. Smo pa pozornost usmerili tudi na dobaviteljsko verigo in začeli iskati nove trajnostne produkte. Dobavitelje, ki trajnost vidijo in živijo kot poslanstvo. Ne dolgi rok ne želimo biti samo trgovci, ampak trgovci z zelo jasnim poslanstvom, kar se tiče trajnosti. 

V preteklem letu smo oblikovali tudi novo divizijo – Merkur energija in se na trgu začeli pozicionirati kot energetski transformator na vseh treh segmentih – B2C, B2B IN B2G. Poskrbeli smo za vse interne stvari, ki so bile narejene na področju trajnosti, in se obrnili tudi na zunanji trg – tako na segment fotovoltaike, baterij, upravljanja kot LED luči in razsvetljave. Aktivni smo znotraj celotnega trajnostnega energetskega kroga. In tukaj je tudi največja dodana vrednost oziroma priložnost Merkurja, da vsakemu kupcu oziroma stranki lahko na enem mestu ponudimo celoten trajnostni krog – od energetskega do stavbnega dela. 

Kranj Primskovo je prvi center, ki smo ga preobrazili v zeleni center. V prvi fazi smo zamenjali celotno razsvetljavo, s tem smo res močno znižali stroške električne porabe, namestili smo sončno elektrarno, baterijski hranilnik in pametni EMS sistem upravljanja. Izboljšala se je celotna energetska poraba objekta. Šlo je za pilotni projekt, sedaj pa imamo zelo jasen načrt, da na ta način preobrazimo vse centre. Kot rečeno, smo razsvetljavo lani že zamenjali v trinajstih centrih, letos jih bomo še v štirih. Zgradili smo že šest sončnih elektrarn, letos jih nameravamo še enajst. V vseh centrih gradimo tudi t.i. pametni EMS sistem upravljanja z energijo. Na nekaterih lokacijah že imamo nameščene tudi baterije, ravno zaradi izravnave in novega tarifnega sistema, ki prihaja. Pospešeno pa delamo tudi na razvoju e-mobilnosti, torej polnilne infrastrukture pri naših centrih. 
Projektov je res ogromno. Časovni cilj pa je, da vse naše centre v roku dveh let trajnostno preobrazimo, da jim bomo lahko rekli zeleni centri prihodnosti.

Ponudba za vsak segment je seveda drugačna. V B2C segmentu končne stranke rešitve kupujejo predvsem z vidika udobja ali naložbe za prihodnost. V B2B segmentu naročniki rešitve kupujejo z vidika zniževanja stroškov ali boljšega ogljičnega odtisa. Pomembno je, da ima podjetje tudi hitro vidno ekonomsko korist. Sogovorniki, s katerimi se pogovarjamo so po večini res strokovnjaki s posameznega področja. Na B2G pa je zgodba spet nekoliko drugačna. Gre za mešanico obeh svetov, priključi pa se mu še financiranje, papirologija, različni modeli itn. Vsak segment ima svoje zakonitosti, svoja pričakovanja oziroma zahteve. 

Glede na to, kar se je lani zgodilo s cenami energentov, si upam trditi, da je v tem trenutku za trajnostno izbiro najlažje prepričati podjetja. To je segment, kjer tudi vsak vidi ekonomski interes, ki ga prinaša trajnost. Večino podjetij je energetska kriza udarila po žepu tako ali drugače, bodisi z višjimi stroški bodisi z nižjimi dobički. Subvencije in druga sredstva, ki so v tem trenutku na voljo prek raznoraznih skladov in podobnih instrumentov, so seveda bistveno bolj zanimiva za podjetja kot na primer v B2C segmentu.  

V slednjem gre za zelo različne stranke. Eni se odločijo za trajnostno izbiro predvsem iz vidika udobja, drugi iz stroškovne učinkovitosti, tretji pa zgolj zato, ker je to v trendu, in se tako odločajo tudi njihovi znanci, prijatelji ali sosedje. Na njih je relativno težko vplivati.
V segmentu B2G pa je tretja zgodba – javna podjetja in institucije so se pomena trajnostne izbire na eni strani začeli zares zavedati, po drugi strani pa jih je to v prisilila tudi situacija, evropske usmeritve in direktive.

Da povzamem, zagotovo je B2B segment tisti, ki se najhitreje navaja na trajnostno preobrazbo, saj so na voljo tudi številna evropska sredstva. Zavedanje, zakaj se to dela, je najbolj eksaktno ravno med podjetji. 

Ste morda spremenili tudi asortima izdelkov in produktov, ki jih ponujate v svojih trgovskih centrih? Morda razmišljate o prevetritvi ponudbe na dolgi rok?

Zagotovo. Pravzaprav smo sedaj v pripravi nove trajnostne strategije, tudi v luči direktive, ki prihaja. In znotraj nje bodo tudi zelo jasne usmeritve naši nabavi, kaj od dobaviteljev pričakujemo. S tistimi, ki ne bodo mogli zadovoljevati nekih minimalnih standardov, se bomo žal morali raziti. Kar je sicer normalno in pričakovano, če želimo biti drugačni, predvsem odgovorni, ter tudi navzven pokazati zavezo k trajnosti in jo dejansko tudi živeti. 

Interno smo se odločili, da res komuniciramo zgolj in samo tisto, za čemer lahko stojimo in kar je dokazljivo. Zagotovo smo tudi mi v preteklosti naredili nekaj napak oziroma komunicirali nekaj, kaj se je morda lepo slišalo, pa ni bilo čisto izvedljivo. Zadnjih nekaj mesecev pa res sladimo striktnemu dogovoru. Oblikovali smo ga skupaj z oddelkoma marketinga in odnosov z javnostmi, da komuniciramo zgolj in samo to, kar lahko dokažemo tudi na papirju. In to je tudi smernica za naprej. 

Osebno sem zelo vesel vseh evropskih direktiv, priporočil in usmeritev na področju trajnosti, sploh vezano na komuniciranje. Prihaja obdobje, ko bomo morali vse, kar zapišemo, tudi zelo jasno pokazati in dokazati v poročilih. In zdi se mi prav, sploh za velika podjetja, kamor sodi tudi Merkur, da smo res odgovorni do širše javnosti tudi na tem področju. 

Strategijo iz leta 2022 smo komunicirali ob njenem sprejetju. Smo pa v lanskem letu skupaj z oddelkom marketinga pripravili tudi obsežno kampanjo ozaveščanja zaposlenih. Želeli smo sporočiti, kaj pomeni vsak korak zaposlenega. Kako lahko vsak zaposleni prispeva k zniževanju stroškov, boljšemu jutri. 

V sklopu nove trajnostne strategije, ki jo pripravljamo v podjetju, smo v pripravljalno ekipo vključili vsaj enega predstavnika iz vsakega področja v podjetju. Sodeč po izkušnjah, ki jih imamo, se največ napak pri izdelavi trajnostne strategije ali njeni (ne)implementaciji zgodi, ko v podjetje pridejo zunanji svetovalci in ti skupaj z managerji oblikujejo strategijo za celo podjetje. Nastane sicer lep in super dokument, z lepimi grafikoni in fotografijami. Vendar zadeva nikoli ne zaživi, saj se zaposleni z dokumentom ne poistovetijo.  

Pri pripravi nove trajnostne strategije smo se odločili, da uberemo drugo pot. Da res vključimo vse službe, vse deležnike. Gre za matrično prepletenost na vseh korakih v podjetju. Novo strategijo tako gradimo od spodaj navzgor, saj je bistveno lažje, če pride nekaj od zaposlenih, potem to tudi živeti. 

Sicer pa skušamo zaposlene o trajnosti in transformaciji, ki jo kot podjetje doživljamo, obveščati prek različnih kanalov. V zadnji številki našega internega časopisa smo se namreč v celoti osredotočili na dve najbolj aktualni temi, s katerima se v podjetju ukvarjamo. To sta trajnostna in digitalna transformacija. 

Skušamo pa tako zaposlene kot širšo javnost o pomenu trajnosti navdušiti tudi prek pobude Zeleni planet. Namen pobude je zelo jasen – ozaveščati o pomenu našega zelenega planeta. Da imamo samo enega in da je naša odgovornost, da ga varujemo in negujemo za naše prihodnje generacije. Bo pa tudi ta pobuda v sklopu nove trajnostne strategije nekoliko spremenjena. Aktivnosti, ki smo jih določili ob sprejetju prejšnje strategije, so namreč prešle okvire. Sicer pa vsebuje različne projekte in aktivnosti, vezane na različne ravni družbe, lokalne skupnosti, otroke, mladostnike itn.  

V prvi fazi je priprava nove trajnostne strategije, ki bo zelo jasno definirala kaj, kako in na kakšen način želimo poslovati in biti prisotni na trgu. 

Druga pomembna stvar je nadaljevanje trajnostne transformacije vseh Merkurjevih trgovskih centrov. Zavedamo se, da naši centri v tem trenutku še niso energetsko učinkoviti in da to enostavno morajo postati. 

Na tretji strani je zgodba razvoja in prodaje. Sodelovanje z dobavitelji, ki bodo z nami dihali zgodbo trajnosti. In priprava pilotnih projektov, s katerimi želimo pokazati, kaj vse se na področju trajnosti da narediti, če je le volja. S partnerji tako pripravljamo na primer zelene strehe, različne ozelenitve in podobne stvari. Želimo pokazati, kaj vse se da in kaj znamo, da bomo lahko to potem ponudili tudi širši javnosti in naročnikom.