NOVICE




16.12.2021    |    Šampioni zelene preobrazbe

Drugi del paketa Pripravljeni na 55 prinaša nove zakonodajne predloge na področju mobilnosti, stavb in energetike

Avtor: Miha Škrokov



 

Evropska komisija je ta teden objavila drugi del paketa »Pripravljeni na 55«. Paket vsebuje niz novih in revidiranih predlogov v zvezi z energijo in podnebjem.
 
  1. Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). (več)
  2. Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju.
  3. Tretji plinski paket: nov EU okvir za dekarbonizacijo plinskega sektorja in promocijo vodika. (več)
Izšli so tudi ostali zakonodajni predlogi, ki spadajo pod Evropski zeleni dogovor:
  1. Obnova trajnostnih ciklov ogljika.  (več)
  2. Paket za zeleno mobilnost.(več)
  3. Priporočilo Sveta o obravnavi socialnih in delovnih vidikov pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost. (več)
Kontekst paketa »Pripravljeni na 55« 
Evropski zeleni dogovor postavlja EU na pot podnebne nevtralnosti do leta 2050, Evropski podnebni zakon pa evropsko zavezo za znižanje toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 glede na leto 1990 postavlja v zakonodajne okvirje.
  
Prvi del paketa »Pripravljeni na 55«
Kako bo Evropa dosegla zastavljen ambiciozni cilj znižanja TGP je podrobno zapisano v svežnju zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55«, katerega prvi del (in tudi večinski del) je bil objavljen 14 julija 2021. Vsebuje dvanajst zajetnih predlogov, ki se nanašajo na najbolj onesnaževalne sektorje kot so promet, zgradbe in energetika. Prvi del paketa je trenutno del diskusij v Evropskem parlamentu kot tudi Svetu, zadnji je 2. in 6. decembra izdal dva poročila o napredku glede pregleda prvega dela paketa.
 
Zunanji dejavniki, ki so vplivali na drugi del paketa
Na končno obliko drugega paketa sta po vsej verjetnosti pomembno vplivala tudi dva zunanja dejavnika, ki sta v zadnjih mesecih oblikovala pot evropske podnebne politike – to sta mednarodna podnebna konferenca COP26, ki se je odvila v začetku novembra in pa znatno povišanje cen energentov.
 
Države članice so razdvojene glede primernega dolgoročnega ukrepanja za znižanje cen energentov na trgu, Evropska komisija je v »plinskem paketu« naslovila tudi ta problem in izdala ukrepe za znižanje cen energentov.
 
COP26 je z osrednjim Glasgowskim podnebnim paktom povečal pritisk na države na globalni ravni glede podnebnega ukrepanja in za pričakovati je bilo ambicioznejše ukrepe v tej ediciji evropske podnebne politike. A prvi odzivi na drugi del paketa »Pripravljeni na 55« s strani strokovne javnosti niso vzpodbudni, z večino deležnikov razočaranih nad pomanjkanjem širokopoteznosti, ki je spremljala julijski del paketa.
 
24. novembra je Evropski parlament gostoval podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa – prvega moža Evropskega zelenega dogovora in Slovensko predsedstvo v Evropskem svetu pri debati o preseku Glasgowskega podnebnega pakta in paketa »Pripravljeni na 55«. Timmermans je med debato pozval k povečanem trudu, da bi EU sprejela paket že pred COP27, ki je predviden za konec leta 2022.
 
Kaj vsebuje drugi del paketa?
 
Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD)
Čeprav so skoraj vse države članice trenutno direktivo EPBD, nazadnje posodobljeno leta 2018, ustrezno uvedle v nacionalno zakonodajo, je še vedno več kot 75 % obstoječih stavb energetsko neučinkovitih, kar 85–95 % od teh pa naj bi jih leta 2050 še vedno obstajalo. »plitve« prenove ustvarjajo zelo nizke prihranke energije, pa vendar so tiste, ki se najpogosteje izvajajo na ravni EU, večina naložb gre v te prenove. Tako je nujno potrebna revizija.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 1: sektorji, ki jih Revizija direktive EPBD naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Komisija je izdala predlog uskladitve pravil za energetsko učinkovitost v stavbah z Evropskim podnebnim dogovorom.
  • Vse nove stavbe morajo biti nič-emisijske od leta 2030 dalje.
  • Uvedba obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti, ki zahteva renovacijo 15 % najslabših stavb po standardih energetske učinkovitosti.
  • Krepijo se določbe o energetskih izkaznicah, ki prinašajo jasnejše in izboljšane informacije in razširitev obsega stavb pod obvezo pridobitve izkaznice.
  • Nacionalni energetski in podnebni načrti bodo morali vključiti časovnico opuščanja fosilnih goriv v ogrevanju ni hlajenju stavb najkasneje do leta 2040.
Kritike
»Namesto da bi revizija EPBD določila datum postopnega opuščanja kotlov na fosilna goriva v gospodinjstivh, je podala le pravno podlago, na podlagi katere lahko nacionalne vlade to storijo, če želijo.« so navedbe portala Energy Monitor. Nevladna organizacija E3G je revizijo označila za premalo ambiciozno.
 
Plinski paket
Tako imenovani »plinski paket«, sestoji iz direktive, ki določa vseevropska pravila za notranji trg z zemeljskim plinom in vodikom in uredbe o notranjem trgu za obnovljive in zemeljske pline in vodik. Cilj paketa je usmeriti trg proti nizko ogljičnim in obnovljivim virom energije kot alternativi fosilnemu plinu, ki bo do leta 2050 moral postati stvar preteklosti za doseg cilja EU glede podnebne nevtralnosti.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 2: sektorji, ki jih plinski paket naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Eno glavnih vodil je tudi vzpostavitev trga za vodik, kar vključuje kreacijo pravega okolja za investicije.
  • Uvaja se sistem certificiranja za nizko ogljične pline, kot je biometan.
  • Komisija predlaga, da se dolgoročne pogodbe za dobavo fosilnega zemeljskega plina ne smejo podaljšati po letu 2049.
  • Paket vsebuje tudi nove ukrepe za pomoč potrošnikom pri izbiri dobaviteljev plina preko učinkovitih orodij za primerjanje cen, podatkov in pametnih tehnologij.
Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju
Pomen izpustov metana v energetskem sektorju kot pomembne spremenljivke pri doseganju željenih ciljev zmanjšanja, je opredeljen v novi strategiji EU za zmanjševanje emisij metana, objavljeni 14. oktobra 2020. V dokumentu so obravnavani naslednji sektorji, najbolj obremenjeni z izpusti metana: (i) energetika, (ii) kmetijstvo, (iii) odpadki in (iv) odpadne vode.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 3: sektorji, ki jih nova pravila za metan naslavljajo.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Tokrat pa je podan zgodovinsko prvi zakonodajni predlog za zmanjševanje emisij metana v energetiki kot glavnem viru izpustov metana, natančneje so to industrije nafte, plina in premoga. Predlogi vključujejo:
  • Obvezno merjenje, poročanje in preverjanje za vse emisije metana, povezane z energijo.
  • Obveza za odkrivanje in odpravljanje uhajanj na vsej infrastrukturi fosilnega plina (predvsem cevovodi), pa tudi na kateri koli drugi infrastrukturi, ki proizvaja, prevaža ali uporablja fosilni plin.
  • Prepoved rutinskega »odzračevanja« in sežiganja metana v energetskem sektorju.

Ostali zakonodajni predlogi pod okriljem Evropskega zelenega dogovora

Novi predlogi na področju prometa za večjo učinkovitost in bolj trajnostna potovanja
Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor je decembrski paket za zeleno mobilnost opisal z naslednjimi besedami: »Evropski zeleni in digitalni prehod bo močno spremenil, kako potujemo. Današnji predlogi usmerjajo evropsko mobilnost na pravo pot za trajnostno prihodnost: hitrejše evropske železniške povezave z vozovnicami, do katerih je enostavno priti, ter okrepljenimi pravicami potnic in potnikov, podpora mestom, da bi okrepila in izboljšala javni prevoz ter infrastrukturo za hojo in kolesarjenje, ter čim boljše izkoriščanje rešitev za pametno in učinkovito vožnjo." (več)
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja


Grafični prikaz 4: sektorji, ki jih novi predlogi na področju mobilnosti naslavljajo.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.

Kaj vsebuje? 
Komisija je v paketu izdala štiri predloge z namenom povečanja trajnosti v prometu, od dodatne podpore za gradnjo polnilnih mest in infrastrukture za alternativna goriva do preusmeritve več potnikov in tovora na železniške in celinske plovne poti. Štirje podani predlogi so naslednji: 
  • pametno in trajnostno omrežje TEN-T,
  • povečanje železniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega železniškega prometa,
  • inteligentne prometne storitve za voznice in voznike in
  • čistejša, okolju prijaznejša, enostavnejša mobilnost v mestih.
Pametno in trajnostno omrežje TEN-T
TEN-T je vseevropsko omrežje železnic, celinskih plovnih poti, kratkih pomorskih poti in cest. V tem paketu so predlagani višji standardi za to omrežje, ki povezuje 424 večjih mest s pristanišči, letališči in železniškimi terminali. Tako je predlagano, da so vse glavne železniške proge v omrežju do leta 2040 posodobljene, da omogočajo vožnjo vlakov s hitrostjo vsaj 160 km/h. Od vseh 424 mest je tudi zahtevano, da razvijejo načrte za vzpodbudo brezemisijske mobilnosti in okrepijo javni promet ter infrastrukturo za hojo in kolesarjenje. 

Povečanje železniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega železniškega prometa
Akcijski načrt za povečanje železniškega prometa je priloga zgoraj omenjenem predlogu za posodobitev omrežja TEN-T in vsebuje ukrepe za podvojitev prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti do leta 2030 in potrojitev do leta 2050. Ukrepi so tako večinoma orientirani proti uporabnikom in vsebujejo spodbude za lažje izdajanje vozovnic, boljšo podporo potnikom v primeru motenj v prometu in bolj pogoste vozne rede. 
Inteligentne prometne storitve za voznice in voznike
Komisija tu predlaga posodobitev direktive o inteligentnih prometnih sistemih iz leta 2010. Posodobitev je potrebna zaradi pojava novih možnosti v cestni mobilnosti, predvsem v avtomatizirani mobilnosti in novih aplikacijah. Predlog vsebuje uveljavitev digitalnih rešitev za nekatere ključne cestne, potovalne in prometne podatke kot so omejitve hitrosti, načrti pretoka prometa ali dela na cesti itd. 

Čistejša, okolju prijaznejša, enostavnejša mobilnost v mestih
Predlog nagovarja izzive mobilnosti kot so zastoji, emisije in hrup. Ta okvir za mobilnost v mestih določa evropske smernice za zmanjšanje emisij in sicer predvsem preko javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. V mestnih voznih parkih se prednost daje brezemisijskim rešitvam, podane so tudi možnosti financiranja za lokalne in regionalne organe za izvajanje teh nalog.

Odzivi javnosti
Globalna nevladna organizacija Greenpeace je železniški del mobilnega paketa označila za izjemno obetaven in poudarila, da je presegel njihova pričakovanja pri promociji železniškega prometa. 

Smernice za pravičen prehod na podnebno nevtralnost
Predlogi se nanašajo predvsem na ukrepe za podporo ljudem pri prehodu na podnebno nevtralnost. Zaradi vse večjih polemik glede vpliva julijskega paketa »Pripravljeni na 55« na končne potrošnike, še posebej v primeru predloga novega sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi ETS za cestni promet in stavbe, lahko te smernice vidimo kot dopolnilo svežnju, predstavljenem julija. (več)

Kaj vsebuje? 
Predlogi vključujejo: 
- ukrepe za podporo kakovostnega zaposlovanja in lažjega prehajanja med delovnimi mesti,
- ukrepe za podporo enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja,
- ukrepe za podporo pravičnih sistemov davčnih ugodnosti in socialne zaščite,
- ukrepe za podporo cenovno ugodnega dostopa do osnovnih storitev,
- ukrepe za usklajevanje ukrepov politike, upoštevanje pristopa celotnega gospodarstva,
- optimalno uporabo javnih in zasebnih sredstev.

Obnova trajnostnih ciklov ogljika (Sustainable Carbon Cycles)
Strategije odvzema ogljika iz atmosfere, v obliki pogozdovanja, alternativnih kmetijskih praks ali inženirskih rešitev bodo imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Take strategije lahko uravnotežijo emisije iz sektorjev, v katerih je zmanjšanje emisij TGP najtežja naloga, to so sektorji letalstva, industrija jekla, kmetijstvo itd.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 5: sektorji, ki jih pobuda Trajnostni ogljični cikli naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
 
Kaj vsebuje?
Cilj pobude je:
  • Podpreti razvoj trajnostnih rešitev za odstranjevanje ogljika.
  • Komisija predlaga akcijski načrt za spodbujanje skladiščenje ogljika v tleh
  • Do konca leta 2022 je predviden tudi regulativni okvir za certificiranje odstranjevanja ogljika z namenom pospešiti industrijske rešitve odstranjevanja ogljika.