Komisija je 18. decembra objavila oceno držav članic EU o osnutkih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) in izdala priporočila za pomoč držav članic pri dvigovanju svojih ambicij v skladu s cilji EU za leto 2030. Podrobna priporočila in pripombe je prejela tudi Slovenija.
»Končne načrte je treba oddati do 30. junija 2024. Posodobljeni osnutki NEPN nas približujejo izpolnjevanju ciljev EU do leta 2030 in izvajanju nedavno sprejete zakonodaje. Vendar pa obstaja jasna potreba po dodatnih prizadevanjih, tudi glede na izid COP28 in globalni poziv k pospešitvi ukrepanja v tem desetletju,« je ocenila komisija.
V oceni Komisija poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in postavijo jasnejše načrte, kako se nameravajo prilagoditi podnebnim spremembam. Prav tako jih je povabila, naj se bolje pripravijo na večjo uporabo obnovljivih virov energije in okrepijo ukrepe za energetsko učinkovitost. Potrebni so tudi dodatni ukrepi za opolnomočenje potrošnikov, izboljšanje energetske varnosti in podporo evropskim podjetjem pri krepitvi njihove konkurenčnosti. Potrebna bodo večja prizadevanja za zagotovitev dostopa do razpoložljivih virov financiranja in spodbujanje ključnih naložb, potrebnih za konkurenčnost evropske industrije.
Ključne ugotovitve in priporočila
NEPN določajo časovni načrt vsake države članice za skupno doseganje pravno zavezujočega cilja EU o 55-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030 ter njenih energetskih in podnebnih ciljev. Tokratno vseevropsko oceno spremlja niz priporočil in posameznih ocen za vsako od 21 držav članic, ki so predložile NEPN. Na ravni EU je Komisija ugotovila, da:
- Osnutki NEPN držav članic še ne zadoščajo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov vsaj za 55 % do leta 2030. Trenutni ukrepi bi namreč povzročili zmanjšanje le za 51 %.
- Potrebne so dodatne ambicije za zapolnitev 6,2-odstotne vrzeli v sektorjih delitve truda v primerjavi z 40 % cilja;
- Potrebno je povečanje ponora ogljika;
- Za obnovljivo energijo bi trenutni osnutki vodili do deleža 38,6–39,3 % obnovljivih virov v mešanici energetskih virov do leta 2030 v primerjavi do cilja 42,5 %;
- Za energijsko učinkovitost bi trenutni osnutki vodili do 5,8-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti v primerjavi s cilj 11,7 %.
Kakšne komentarje je prejela Slovenija?
Komisija je ocenila slovenski osnutek posodobitve NEPN, ki ga je Slovenija oddala 29. junija letos. Glavne svetle točke in dobro sprejete izboljšave, ki jih je komisija izpostavila, so:
- Osnutek posodobljenega NEPN na področju obnovljivih virov energije vključuje nekaj konkretnih ciljev za obnovljive vire energije (OVE), med katerimi je določen delež OVE v industriji in delež rabe OVE v stavbah.
- Na področju energetske revščine je vključena ocena stanja trenutno prizadetih gospodinjstev in izmerljiv cilj za zmanjšanje energetske revščine.
- Na področju sodelovanja javnosti je Slovenija zagotovila vključujoč razvojni proces v razumnem časovnem okviru ter široko sodelovanje lokalnih organov in civilne družbe pri pripravi načrta. Slovenija zagotavlja jasen pregled postopka posvetovanja.
- Slovenija na dobri poti, da izpolni svoje zaveze glede postopne opustitve fosilnih goriv (2033) in navaja leto (2030), ko (2030) bodo postopno odpravljene subvencije za fosilna goriva.
Komisja je podala svoje komentarje še glede potrebnih izboljšav in izpostavila vrzeli, ki jih bo treba izboljšati. Glavni popravki, ki jih mora Slovenija narediti, so:
- Posodobiti cilje za področje stavb za leta 2030, 2040 in 2050 in imeti dolgoročno strategijo prenove stavb (kot so na primer cilji prenove stavb, prihranki energije ali zmanjšanje emisij CO2).
- Vključiti podrobnosti o ciljih in ukrepih za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo in energetsko varnost.
- Novi cilji na področju notranjega energetskega trga z elektroenergetskimi povezavami, integracijo trga in cilji glede spodbujanja storitev prožnosti in sistemov shranjevanja morajo bit podprti s konkretnimi politikami in ukrepi.
- Vključiti je potrebno podrobne informacije o naložbah, potrebnih za proizvodnjo ključnih sestavnih delov in opreme za ničelne tehnologije.
- Podrobnejše informacije so potrebne o načrtu zagotavljanja odpornosti dobavnih verig za doseganje podnebnih in energetskih ciljev.
- Cilj digitalizacije energetskega sistema mora vsebovati več podrobnosti.
- Slovenija mora upoštevati ustrezne podnebne nevarnosti in tveganja, sicer lahko ogrozi doseganje energetskih in podnebnih ciljev. Prav tako mora ustrezneje napisati politike in ukrepe prilagajanja, ki naslavljajo prilagajanje na podnebne spremembe.
Kaj sledi?
Vse države članice morajo predložiti svoje končne posodobljene nacionalne energetske in podnebne načrte do 30. junija 2024, pri čemer morajo upoštevati priporočila Komisije in posamezne ocene. To bi moralo zagotoviti ambicioznost, pedantnost in odpornost končnih različic NEPN, s čemer bo zgrajena podlaga za pospešitev izvajanja uredbe v prihodnjih letih.
VIR