Komisija je pozdravila politični dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom EU o direktivi o potrebni skrbnosti podjetij na področju trajnostnosti. Z direktivo želijo spodbuditi trajnostno in odgovorno vedenje podjetij v vseh globalnih vrednostnih verigah.
Velika podjetja bodo, v primeru potrditve direktive, morala prepoznati in po potrebi preprečiti, odpraviti ali ublažiti škodljive vplive svojih dejavnosti na človekove pravice (kot je delo otrok in izkoriščanje delavcev) ter na okolje (na primer onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti). Za podjetja bodo ta nova pravila prinesla pravno varnost, enake konkurenčne pogoje in bolj trajnostno konkurenčnost, za potrošnike in vlagatelje pa večjo preglednost.
Direktiva želi doseči globalno pravično tranzicijo
Nova pravila o potrebni skrbnosti podjetij na področju trajnosti bodo veljala za:
- velike gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo v EU, z več kot 500 zaposlenimi in preko 150 milijoni EUR čistega prihodka,
- družbe z omejeno odgovornostjo v EU, ki delujejo v sektorjih z velikim vplivom na okolje, z več kot 250 zaposlenimi in preko 40 milijoni EUR čistega prihodka ter
- podjetja izven EU, ki presegajo 40 milijonov EUR čistih prihodkov, ustvarjenih v EU.
Direktiva se nanaša tudi na partnerje in vrednostne verige
Direktiva se bo uporabljala tako za lastne dejavnosti podjetja kot njegove podružnice in njihove vrednostne verige. Za izpolnjevanje dolžnosti skrbnega ravnanja podjetja, ki temelji na tveganju, bodo morala podjetja:
- vključiti potrebno skrbnost v svoje politike,
- opredeliti, oceniti, ublažiti in preprečiti potencialne škodljive vplive na človekove pravice in okolje,
- odpraviti, zmanjšati in izboljšati dejanske škodljive vplive,
- vzpostaviti in vzdrževati sistem obveščanja in pritožb na postopke,
- spremljati učinkovitost politike in ukrepov skrbnega pregleda,
- javno poročati o skrbnem ravnanju.
Fokus na podjetja, ki imajo večje negativne učinke
Direktiva veleva, da bodo podjetja morala prioritetno zahtevati informacije od tistih poslovnih partnerjev, ki predstavljajo večjo verjetnost za povzročitev škodljivih učinkov na okolje. S tem ukrepom želijo razbremeniti manjša podjetja vzdolž vrednostne verige, prav tako pa direktiva ne velja za majhna in srednja podjetja (MSP).
Podjetja, ki ne bodo spoštovala teh pravil, se bodo soočila s sankcijami državnih upravnih organov. Poleg tega bodo morale že prej omenjene velike gospodarske združbe sprejeti načrte za zeleni prehod in si po najboljših močeh prizadevati, da je njihova poslovna strategija združljiva s Pariškim sporazumom.
Kaj sledi?
Politični dogovor, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet, morata zdaj uradno odobriti še sozakonodajalca. Ko bo direktiva objavljena v Uradnem listu, bo ta začela veljati 20 dni po objavi, države članice pa bodo imele 2 leti časa, da prenesejo določbe direktive v nacionalno zakonodajo.
VIR