NOVICE




31.01.2022    |    Šampioni zelene preobrazbe

Global Circularity Gap Report - v letu 2021 smo bili le 8,6 % krožni

Avtor: Miha Škrokov



Do leta 2017 na svetu nismo imeli globalnih izhodišč za merjenje krožnega stanja našega sveta. Prav tako nismo imeli razpoložljivih podatkov, na osnovi katerih bi razumeli, kako se lahko učinkovito premaknemo h krožnosti oz. spremljamo napredek. Januarja 2018 je bilo na Svetovnem letnem forumu v Davosu objavljeno prvo poročilo o krožnosti Circularity Gap Report s katerim so želeli ilustrirati in kvantificirati presečnico med krožnim gospodarstvom in podnebnim ukrepanjem. 

Ker so emisije toplogrednih plinov (TGP) direktno povezane z našimi načini pridobivanja surovin, proizvodnje in potrošnje, poročilo kliče po razširitvi pogleda iz izrazito energetskega fokusa podnebnega ukrepanja na vključitev materialnih tokov kot enega od ključnih virov emisij TGP. 

Glavno sporočilo poročila je izračun t.i. »krožne vrzeli«, torej koeficienta med količino surovin, ki smo jih globalno potrebovali v dotičnem letu in količino ponovno uporabljenih surovin oziroma surovin v »krogotoku«. Rezultat poročila navaja, da smo bili na globalni ravni v letu 2021 le 8,6 % krožni, ta številka pa se v zadnjih letih celo manjša

Osnove krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo je ideja, ki v svojem bistvu predstavlja sredstvo za dosego cilja – družbeno pravičnega in ekološko varnega okolja v katerem bivamo. V osnovi je krožno gospodarstvo model proizvodnje in potrošnje, ki vključuje delitev, ponovno uporabo, popravilo, obnovo in reciklažo obstoječih materialov in proizvodov za najdaljši možen čas. Glavno gonilo krožnega gospodarstva je enačba pri kateri z manj materialov in emisij zagotovimo iste ali boljše gospodarske rezultate. 

V poročilu avtorji omenijo naslednje povezane vidike, ki morajo biti upoštevani pri krožnem gospodarstvu: kako so materiali / surovine izkoriščeni za doseganje družbenih ciljev preko fizičnih sistemov ( cestna infrastruktura, tehnologije) in družbenih sistemov (vladne inštitucije, podjetja, skupnosti in trgi). 

Raziskava, ki je bila del poročila, je razkrila, da bi lahko prehod na krožno gospodarstvo znižal emisije toplogrednih plinov za 39 % in porabo surovin za 28 %. Največji prispevek bi dodali ukrepi na področju stavb (več kot pol), sledita sektorja prometa in agroživilstva.

Cilji in strategije
Vso kompleksnost krožnega gospodarstva avtorji Circularity Gap Report strnejo v dva cilja in štiri strategije, za katerimi stoji študija kako se materiali/surovine pretakajo skozi gospodarstvo in njihova dolgoročna raba

Dva cilja: 
  1. Pridobivanje virov iz litosfere je zmanjšano, proizvodnja in pridobivanje biomase pa sta regenerativni.
  2. Razpršenost in izguba materialov sta minimalni, kar pomeni, da imajo vsi tehnični materiali možnost predelave, idealno brez degradacije in izgube kakovosti; preprečijo se emisije v zrak in razpršitev v vodo ali zemljo.
Kako priti do dveh ciljev 
Poročilo poda naslednje štiri strategije za dosego zgornjih dveh ciljev: 
  1. Zmanjšanje tokov (manjša poraba) – zmanjša se količina uporabljenih materialov ali emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri izdelavi proizvodov ali pri opravljanju storitev. Zmanjšanje je doseženo s krožno zasnovo ali povečanjem stopnje ponovne uporabe materialov in izdelkov. V praksi se to izrazi v modelih souporabe in najema, implementaciji lahkih materialov, večnamenskih proizvodih ali stavbah, energetski učinkovitosti, digitalizaciji.
  2. Počasnejši tokovi (daljša uporaba) – uporaba virov je optimizirana, saj se življenjska doba blaga podaljšuje preko trpežne zasnove, boljših materialov in servisnih modelov kot sta popravilo in ponovna izdelava. Ti pristopi prispevajo k upočasnitvi pridobivanja in uporabe novih surovin. V praksi se to izrazi v uporabi trpežnih materialov, modularni gradnji, oblikovanju proizvodov za demontažo, popravilo, obnovo, renoviranje in preoblikovanje.
  3. Regeneracija tokov (prehod na čiste vire) – fosilna goriva, onesnaževala in strupene snovi se nadomesti z obnovljivimi viri. V praksi se to izrazi v regenerativni uporabi materialov, obnovljivih virih energije, regenerativnem kmetijstvu. 
  4. Krožni tokovi (ponovna uporaba) – ponovna uporaba materialov ali izdelkov ob koncu življenjske dobe optimizira krožni tok virov preko izboljšanega zbiranja in predelave materialov ter ustvarjanjem vrednosti v vsaki stopnji ponovne uporabe. V praksi se to izrazi v oblikovanju proizvodov za enostavno razstavljanje, recikliranje in pretvorbo odpadkov v energijo. 
Ukrepi, ki jih vsebujejo posamezne strategije
Za željen doseg dvojnega prehoda na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo so zgoraj omenjene štiri strategije ključnega pomena. Naslednji ukrepi so potrebni za udejanjanje strategij in posledično nižanje tako emisij TGP kot tudi materialnih tokov. 

Ker se dejanska implementacija strategij krožnega gospodarstva razlikuje po posameznih panogah, so ukrepi v poročilu podani po sektorjih. Ker stavbe vodijo na lestvici področij z največjim ogljičnim odtisom in porabo materialov, bi ukrepi na področju stavb dodali največji prispevek k znižanju emisij, zato kot primer izpostavljamo to področje.

Stavbe

Zmanjšanje tokov

  • Manj gradnje, a boljša kvaliteta novih stavb, kar zmanjša skupno tlorisno površino in izboljša učinkovitost izrabe virov. 
  • Prenove obstoječih stavb pred gradnjo novih. 
  • Zmanjšanje gradnje s primarnimi materiali in posledično povečanje gradnje s sekundarnimi materiali z naslova gradbenih odpadkov in rušenja stavb. 
  • Passive House koncept.
Počasnejši tokovi
  • Povečanje prenove in obnove stavb upočasni materialni tok s povečanjem življenjske dobe stavb preko ponovne uporabe materialov.
  • Modularna gradnja, ki omogoča prožnost zahtevam skozi čas. 
  • Povečanje zasedenosti malo uporabljenih ali neuporabljenih stavb.
Regeneracija tokov 
  • Solarni paneli na strehah in toplotne, zračne ter geotermalne črpalke lahko znižajo ogljični odtis stavbe. 
  • Uporaba nizkoogljičnih gradbenih materialov kot je les, slama in konoplja. 
  • Zelene strehe in fasade imajo regenerativne lastnosti predvsem pri upravljanju z vodo in povečanju biodiverzitete. 
Krožni tokovi
  • Moderne metode gradnje kot je modularna gradnja in gradnja »offsite«, ki omogoča proizvodnjo in montažo stavbnih delov izven lokacije postavitve stavbe, kar poveča učinkovitost rabe virov pri proizvodnji.  
Krožno gospodarstvo prinaša delovna mesta 
Človeški kapital bo vodil krožno tranzicijo, ki bo pričakovano potrebovala visoko število novih delovnih mest. Razlogi za to, poročilo navaja, so predvsem v dejstvu, da podporni stebri krožnega gospodarstva – ponovna uporaba, popravilo, reciklaža – temeljijo na procesih, ki zahtevajo večje delovne vložke kot v primeru trenutno prevladujočega linearnega gospodarstva, kjer so materiali večinoma odvrženi in odpeljani v sežigalnice.