Nizozemska vlada si je zadala cilj doseči popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Vlade, industrija in organizacije civilne družbe so združile moči, da bi pospešile prehod na krožno gospodarstvo. Kako so se lotili tega smo se povarjali z veleposlanikom Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, Johanom O. Verboom.

Kako se na Nizozemskem pospešuje prehod na krožno gospodarstvo?

Nizozemska je med vodilnimi državami na svetu v tekmi h krožnosti. Njeno gospodarstvo in družba sta že 24,5% krožna. Vendar pa Poročilo o krožni vrzeli navaja, da je pri naši državi še veliko možnosti za izboljšave, predvsem na štirih ključnih področjih: kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja in energija. Imamo ambiciozen cilj: doseči polno krožnost do leta 2050, kar pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi. Prehod na krožno gospodarstvo nam lahko pomaga pri spopadanju s številnimi večjimi izziv v svetu: klimatske spremembe, izguba biološke raznovrstnosti in onesnaževanje. Pametnejša uporaba virov ni dobra samo za planet; dobra je tudi za podjetja.
 
Katera področja ste opredelili kot ključna za krožni prehod?

Nizozemska je oblikovala Program za uvedbo krožnega gospodarstva z agendami za krožni prehod na 5 ključnih področjih. In vsi deležniki s teh področij so sodelovali pri oblikovanju teh agend. Ta področja so: biomasa, plastične mase, proizvodnja, gradbeništvo in potrošniško blago.
Biomasa je surovina za živalsko krmo, kemikalije ter industrijo transportnih goriv in energetike. Uporabi se lahko za ozelenitev mnogih področij in za zmanjšanje emisij ogljika. Izdelki iz plastike so povsod. Čeprav so uporabni, škodujejo okolju v obliki plastične juhe, plastičnih odpadkov in mikroplastike v vodi, prav tako vplivajo na klimo. Podpisniki Pakta za plastiko, med njimi tudi Slovenija, so se zavezali k spopadanju s plastičnimi odpadki.  
V industrijski proizvodnji se pogosto uporablja postopke in materiale, ki so škodljivi za okolje. Potrebujemo krožno zasnovo, ki temelji na visokokakovostni in trajni ponovni uporabi materialov.
Na Nizozemskem se 50% vseh surovin v državi uporabi v gradbeništvu. Odpadki pri rušenju objektov v gradbeništvu pa močno obremenjujejo naše okolje. Z obstoječimi in novimi krožnimi inovacijami lahko popolnoma spremenimo škodljiv vpliv gradnje na naše okolje.  

Kako pomagate podjetjem pri uvajanju in razvijanju krožnih podjetij?

Vlada daje smernice s postavljanjem jasnih ciljev za naš nacionalni Program krožnega gospodarstva: postati polkrožni do 2030. Ponujamo tržne spodbude, kot npr. za sisteme vračanja in razširjeno odgovornost proizvajalca. Metode trajnostne obdelave odpadkov so manj obdavčene. Kot vlada izvajamo krožno javno naročanje in delujemo v javno-zasebnih partnerstvih in preko vrednostnih verig.  
Podjetjem pomagamo tudi preko spletnega portala Circular Economy Accelerator portal (Versnellingshuis). Portal nudi podjetjem pomoč pri svojih načrtih ali idejah v krožnem gospodarstvu in odgovarja na njihova vprašanja o znanju, partnerjih v mreži, zakonodaji in financiranju.

Kako spremeniti običajno proizvodnjo v podjetjih, ki ne upoštevajo odpadkov?

Jasno je, da so linearni koncepti omejeni, medtem ko lahko krožni sistemi delujejo večno. Krožne inovacije prihajajo od zagonskih (start-up) podjetij vse do zrelih podjetij in se hitro povečujejo. Produkte in poslovne modele moramo ponovno oblikovati s ponovno uporabo, popravilom in ponovno izdelavo. In seveda z recikliranjem materialov, če so bile druge možnosti izčrpane. Možno je, da se gospodarstvo razvija z manj vpliva na okolje in z nižjimi stroški.

Na kakšen način daje vaša vlada zgled pri prehodu na krožno gospodarstvo?

Prizadevamo si, na primer, s krožnim javnim naročanjem. Pri krožnih javnih naročilih je že na začetku treba razmisliti o tem, kaj se bo zgodilo s proizvodom na koncu njegove življenjske dobe. Velja načelo, da se bo proizvod ponovno optimalno uporabil po svoji življenjski dobi. Pomembno je, da proizvodi in sestavni materiali ohranijo svojo vrednost. Med primeri so npr. nadvoz zgrajen na podlagi krožnih načel, javno naročilo za krožna delovna oblačila in uniforme, in tudi krožni catering.

Seveda pa moram tudi preiti od besed k dejanjem. Tako se pri uradnih dogodkih trudimo biti čimbolj krožni z materiali, ki jih uporabimo, catering je običajno vegetarijanski, papir na veleposlaništvu je recikliran. In pravkar sem kupil hibridni avtomobil s polnjenjem na električnih vtičnicah, v katerem je vožnja zelo udobna!