S čim se ukvarjate v EY Slovenija in katere cilje zasledujete kot organizacija?
V EY Slovenija nudimo storitve s področij dajanja zagotovil in revizije, transakcij, razvoja strategij ter svetovanja na področju davkov in prava. Pri delovanju upoštevamo potrebe vseh naših deležnikov – strank, zaposlenih in družbe – saj se zavedamo, da je boljše poslovno okolje tisto, ki spodbuja trajnostno in vključujočo gospodarsko rast.
Kakšen je pomen Direktive glede poročanja podjetij o trajnosti (CSRD) za slovenska podjetja?
V Sloveniji je nekaj manj kot 500 podjetij, ki bodo zavezana za poročanje v skladu s CSRD. To so velika podjetja, za katere že velja Direktiva o nefinančnem poročanju (NFDR), velika podjetja, za katere NFRD še ne velja, ter srednja in mala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Podjetja bodo morala glede na določene kriterije v skladu s CSRD prvič poročati za poslovno leto 2024, 2025 oziroma 2026. Nova pravila bodo zagotovila, da bodo imeli vlagatelji in drugi deležniki dostop do informacij, ki jih potrebujejo za oceno naložbenih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in drugih trajnostnih vidikov. Predvidoma bodo zagotovila kulturo transparentnosti o vplivu podjetij na ljudi in okolje. Stroški poročanja se bodo srednje- do dolgoročno za podjetja manjšali sorazmerno z usklajenostjo informacij, ki jih bo podjetje moralo zagotoviti.
Sodelovanje med poslovnimi funkcijami v podjetjih bo v zvezi z ESG pomembnejše kot kadarkoli doslej, ker gre za resnično multidisciplinarno tematiko.
Kaj pa ESRS, IFRS S1/S2 in prihajajoče zahteve?
Evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) zagotavljajo podlago za izvajanje obveznih razkritij, ki jih zahteva CSRD. Predlogi Evropske svetovalne skupine za finančno poročanje (EFRAG) temeljijo na načelu dvojne pomembnosti - vpliv na podjetje in vpliv na ljudi in okolje, okvir Mednarodnega odbora za trajnostne standarde (ISSB) pa je bolj usmerjen v naslavljanje podnebnih vprašanj in zaščito vlagateljev. Omenjeni predlogi standardov se osredotočajo na vpliv različnih vidikov trajnosti na podjetja ter vpliv podjetij na okolje in družbo.
Direktiva CSRD zahteva tudi revizijo predstavljenih informacij o trajnosti, ki bodo del poslovnega poročila podjetja. Bistveno je namreč, da podjetja zagotovijo povezljivost med finančnim in trajnostnim poročanjem, da bodo te jasne in uporabne za vse deležnike.
Revizorji bomo tako po strokovni presoji poročanih informacij o trajnostnih dejavnikih podali naše zagotovilo o tem, da predstavljene informacije ne vsebujejo pomembnih napačnih navedb. V prvih poročevalskih letih bomo revizorji podali omejeno zagotovilo glede poročanih informacij o trajnostnih dejavnikih, v kasnejših letih (na podlagi aktualne časovnice od leta 2028 naprej) pa predvidoma sprejemljivo zagotovilo.
Kakšna je razlika med omejenim in sprejemljivim zagotovilom?
Sklep omejenega zagotovila je običajno izražen v obliki, ki pove, ali je revizor na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov opazil kar koli, zaradi česar bi verjel, da so informacije o obravnavani zadevi pomembno napačne. Ker je raven zagotovila, pridobljenega pri poslu dajanja omejenega zagotovila, nižja kot pri poslu dajanja sprejemljivega zagotovila, se postopki, ki jih revizor izvaja pri poslu dajanja omejenega zagotovila, po vrsti in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslu dajanja sprejemljivega zagotovila. Glavne razlike med postopki za posel dajanja sprejemljivega zagotovila in posel dajanja omejenega zagotovila so med drugim drugačen poudarek na vrsti različnih analitičnih in drugih postopkov kot vira dokazov, odvisno od okoliščin posla, in to, da pri poslu omejenega zagotovila revizor lahko izbere manj postavk za pregledovanje ali opravi manj postopkov, kot bi jih v primeru posla dajanja sprejemljivega zagotovila.
Kaj lahko podjetja glede zgornjih zahtev storijo že danes?
Izkušnje iz prakse kažejo, da je koristno, da podjetja ne čakajo na uveljavitev zakonodajnih zahtev, temveč se že danes pripravljajo v smeri, kot da se bo za poročanje informacij o trajnosti zahtevala enaka zanesljivost kot za finančno poročanje.
Če želijo podjetja doseči transparentno trajnostno poslovanje in zagotoviti zakonsko skladno poročanje, je izjemno pomembno, da se aktivnosti poslovodstva, odgovornih za upravljanje tveganj, notranjih revizorjev in drugih deležnikov v celotnem procesu medsebojno dopolnjujejo. Osebe na omenjenih položajih izjemno vplivajo na sposobnost podjetja, da uspešno krmari med izzivi trajnosti in izkoristi priložnosti zelenega prehoda ter obenem celovito upošteva trajnostne standarde, predvsem pri vsakodnevnem poslovanju.
EY je globalna organizacija z več kot 300.000 zaposlenimi v več kot 150 državah sveta. V EY Slovenija v Ljubljani več kot 200 strokovnjakov z različnih področij z zastavljanjem boljših vprašanj odpira pot do novih rešitev kompleksnih problemov, s katerimi se srečujejo naše stranke. Poslanstvo EY je grajenje boljšega poslovnega okolja, ki ga zasledujemo pod iniciativo #BetterWorkingWorld.