NOVICE




23.11.2021    |    Šampioni zelene preobrazbe

Koliko zares subvencioniramo fosilna goriva?

Avtor: Miha Škrokov



Sklepni dogovor 200 držav na konferenci COP26, ki se je pred kratkim končala, pri subvencijah za fosilna goriva ne predvideva ukinitve le teh, temveč poziva h koncu »neučinkovitih« subvencij za fosilna goriva. Po definiciji Mednarodne agencije za energijo (IEA) so neučinkovite subvencije za fosilna goriva tiste, ki promovirajo potratno porabo. Dogovor so poimenovali Glasgowski podnebni pakt in prav sprememba jezika v dogovoru glede subvencij fosilnih goriv in ukinitve pridobivanja energije iz premoga je požela precej nezadovoljstva. V prvotnem dogovoru je bila vključena odprava subvencij za fosilna goriva ne le ukinitev »neučinkovitih« subvencij. Te subvencije pa so na globalni ravni kljub zniževanju v zadnjih letih še vedno enormno visoke – svet zapravi okoli 370 milijard evrov letno na subvencioniranju fosilnih goriv za porabnike, kar je štirikrat več kot je bil cilj COP26 glede pomoči državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in trikrat več kot je subvencij za obnovljive vire energije. Kaj sploh so subvencije za fosilna goriva, o kakšni vsoti govorimo v Sloveniji in kakšni so ukrepi za zmanjšanje le teh?

Kaj so subvencije za fosilna goriva?

So vsi politični ukrepi, ki vplivajo na znižanje cene fosilnih goriv. Podporo lahko delimo na dve kategoriji: (i) proizvodne subvencije in (ii) subvencije za končne porabnike.


Proizvodne subvencije so davčne olajšave ali direktna plačila, ki znižajo stroške proizvodnje premoga, nafte ali zemeljskega plina. Te subvencije v zahodnem svetu prevladujejo v primerjavi s tistimi za končne porabnike.

Subvencije za končne porabnike pa so znižanja cen energentov kot so na primer fiksne cene goriv na črpalkah.

Evropska Unija pa subvencionira fosilna goriva tudi na drug način, preko tako imenovanih mehanizmov zmogljivosti, ki so subvencije namenjene elektrarnam na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo, ki naj bi zagotavljale oskrbo v primerih, ko je potrebna dodatna energija. Mehanizmi zmogljivosti so v očeh nasprotnikov videni le kot še ena rešilna biljka za visoko emisijske premogovne elektrarne, ki bi drugače imele težave pri ustvarjanju dobička. Medtem, ko podporniki zagovarjajo nujnost mehanizmov za ohranjanje stabilnega omrežnega sistema v tranziciji proti obnovljivim virom energije. »Dejstvo, da imata obe strani prav spravlja Evropo v zagato« pravi Claier Guyor iz Euractiv.

O kakšni vsoti govorimo v Sloveniji?

V Sloveniji so po podatkih iz Podnebnega ogledala 2021 fosilna goriva še vedno deležna precej višjih subvencij kot goriva iz alternativnih virov. Delež subvencij za fosilna goriva oziroma subvencij, ki so v nasprotju z zniževanjem toplogrednih plinov so po podatkih Instituta Jožef Štefan v letu 2019 znašali okoli 90 milijonov evrov, večinsko pa so bile dodeljene prometnem sektorju, natančneje, vračila trošarin za dizelsko gorivo predstavljajo 40 % v skupnem znesku vseh spodbud za fosilna goriva za leto 2019. Subvencije so se po konstantnem višanju v zadnjih letih, v letu 2018 in 2019 znižale.





Vir: Institut Jožef Štefan - Center za energetsko učinkovitost

Kakšni so ukrepi za zmanjšanje subvencij za fosilna goriva?

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ima v načrtu naslednje ukrepe pri zmanjševanju subvencij za fosilna goriva:

  • pripraviti analizo vpliva opuščanja spodbud za rabo fosilnih goriv, da se celovito preuči vpliv na različne sektorje in javne finance [v letu 2021];
  • postopno zmanjševanje vračila trošarine na energente v industriji do leta 2030 (v skladu z EU-zakonodaje)
  • postopno zniževanje vračila trošarin za fosilna tekoča goriva v prometu (popolna ukinitev do leta 2025 oziroma v skladu z EU-zakonodajo) [v letu 2021];
  • proračunska sredstva zdajšnjih spodbud se na podlagi analize vpliva preusmerjajo v uvajanje učinkovitih zelenih tehnologij, razvoj poslovnih rešitev in odpiranje novih delovnih mest (razpisi spodbud v prometu, industriji, kmetijstvu, energetiki idr.) [v letu 2021].

Na papirju precej ambiciozni ukrepi, trenutno pa v nacionalni zakonodaji postopnega zmanjšanja spodbud ni.