V Kristalni palači v BTC v Ljubljani, se je osmega decembra odvila 1. konferenca trajnostnega menedžmenta, pod sloganom: Vsi smo lahko nosilci sprememb. S konferenco smo želeli spodbuditi ambicioznost slovenskih podjetij, da v trajnostnem poslovanju prepoznajo konkurenčno prednost in priložnosti zelene preobrazbe. Namen konference je bil vzpostaviti okolje za povezovanje vseh, ki so odgovorni za uvajanje trajnostnega poslovanja v podjetjih.

 

Konferenca je omogočala predstavitev dobrih praks, izmenjavo mnenj ter odprt dialog o trajnostnem poslovanju in podnebnem ukrepanju. Osvetlila je vlogo vsakega zaposlenega pri vključevanju trajnosti v organizacijo in v vsakodnevno odločanje, kako lahko pomagamo spremeniti svoje organizacije od znotraj navzen in kje začeti s procesom preobrazbe. Konferenca je udeležencem pomagala razumeti kako postati učinkoviti nosilci sprememb in kako lahko podprejo vodstvo podjetja, sodelavce in ostale deležnike.

 

Trajnost zahteva preoblikovanje v pravičnejšo družbo, kar pomeni, da morajo organizacije sodelovati, inovirati in ustvarjati vrednost, ne da bi pri tem uničevale naše okolje. Na konferenci je sodelovalo 22 domačih in mednarodnih govorcev. Dogodka pa se je udeležilo 85 udeležencev.

 

Osrednji govorec konference je bil Jeremy Schwartz, nekdanji direktor v podjetjih Body Shop, Pandora, generalni direktor L'Oréal UK ter direktor marketinga v podjetjih Coca Cola in supermarketih Sainsbury's, ki danes sodeluje z upravami podjetij pri oblikovanju trajnostnih programov, ki prinašajo konkurenčno prednost. V središču vodstvenih strategij, ki jih pripravlja je njegovo poslanstvo odprava strahu pred spremembami, ki tako pogosto ovira posameznike in organizacije. Med predstavitvijo »Trajnost kot konkurenčna prednost« je udeležencem svetoval, naj pogledajo izven štirih sten udobja konferenčne sobe in na vprašanje, zakaj profitirati s trajnostjo, pogledajo z globalnega vidika. Odgovor na to, kako trajnost spodbudi gospodarsko rast, se skriva v trajnostnih inovacijah, ki jih lahko podjetje najprej uvede kot vzporeden proces k osnovnemu poslovnemu procesu podjetja, nato pa jih združi v enega.
 

Kako globalen pogled vključiti v trajnostno poslovanje podjetja so udeleženci lahko videli na primeru podjetja Carlsberg, ko je Simon Boas, direktor Group Sustainability & ESG, Carlsberg, predstavil, da so se v podjetju trajnosti lotili preko (dvojne) materialnosti, ki zajema območja ki imajo največji vplivi na podjejte in vpliv podjetja na družbo in okolje. Za vsako prepoznano območje so nato oblikovali konkretne akcijske načrte in cilje. Pri iskanju trajnostnih rešitev so podjetja nemalokrat soočena z izzivom, da nekaj morajo narediti, trg pa še ne ponuja primernih rešitev. Na tak izziv so naleteli tudi v logističnem podjetju Maersk, pri soočanju problematike zmanjševanja emisij svojih tovornih ladij.

Milan Vasiljević, vodja prodaje Maersk Adria, je udeležencem predstavil hibriden način reševanja takega izziva, ki temelji na delni implementaciji rešitve in ohranjanju obstoječih praks, pri čemer je pomembno, da razmišljamo, da bo vpeljana rešitev zajela celotni ekosistem v katerem podjetje deluje. Soustanovitelj in izvršni direktor Ubuntoo, Peter Schelstraete pa je za piko na i, udeležencem predstavil kako lahko nadgradimo človeško kreativnost z uporabo algoritmov umetne inteligence in kako so to implementirali na Ubuntoo spletni strani, kjer lahko obiskovalec spletne strani najde iskalnik, ki mu ponudi članke in inovatorje trajnostnih rešitev.


Annick Schmeddes, direktorica in lastnica Sustainable Talent je udeležencem preko svoje izkušnje, kako je postala trajnostna menedžerka, predstavila, da je lahko vsak vodja trajnostnega razvoja, če le sami sebe izzovemo in prevzamemo iniciativo za izzive, ki pestijo naše podjetje.

Z Darjo Virjent, managerko za Climate Change & Sustainability Services, EY Slovenija so udeleženci prešli od notranje motivacije menedžerja trajnostnega razvoja do konkretne implementacije strategije trajnostnega razvoja v podjetje. Pri svojem predavanju je izpostavila ključne vidike ki so: odločanje na podlagi podatkov, nudenje podpore poslovnim partnerjem s katerimi podjetje sodeluje pri prehodu na trajnostno poslovanje in vlaganje v mlade talente in potenciale pri zaposlenih ali novo zaposlenih.
 

Načine kako digitalne rešitve pripomorejo pri ESG poročanju, je predstavila Antonia Banović, senior SAP Sustainaility Consultant, msg global solutions. S svojo predstavitvijo je prikazala kako veliko vlogo igrajo IT rešitve pri fleksibilnem spremljanju zakonodaje, kakšen je uspeh ESG-ja znotraj podjetja in splošno reševanje izziva zbiranja podatkov in njihove obdelave.

Zbrane podatke pa je potrebno primerno tudi komunicirati z notranjimi in zunanjimi deležniki, kar pa lahko predstavlja izziv saj podjetje lahko nevede zaide v zeleno zavajanje oz. "Greenwashing". Dr. Julia Goldstein, lastnica JLFG Communications, je v svoji predstavitvi za izogibanje zelenemu zavajanju razložila kako s komuniciranjem o prehojeni poti podjetja, podjetja dokažejo zainteresiranim strankam, da kar delajo je skladno s tem kar so do sedaj že naredili in kaj nameravajo narediti v prihodnje.

 

 

 

 

Na prvi okrogli mizi pod naslovom Pot do dobre trajnostne strategije, je moderator Žiga Čebulj (svetovalec na področju inovacij, digitalizacije in zelenih tehnologij, CER), sodelujoče spraševal kako daleč so pri vpeljavi strategij-e trajnostnega razvoja in čemu so posvetili največ pozornosti. Melanja Korošec, direktorica blagovne znamke, Elan, je predstavila, da v Elanu že izpolnjujejo zastavljene trajnostne cilje. Napovedala pa je tudi prihod posebnega dokumenta za strategijo trajnostnega razvoja. Pri tem pa je izpostavila, da se bo Elanova trajnostna strategija prepletala s poslovno strategijo in strategijo znamke in bo temeljila vprašanjih »zakaj« in koga inspirirajo. Prav tako pa so v SID banki, Telpromu in A1 Slovenija na svoj način izpostavili enako usmerjenost na povezavo med trajnostno strategijo in jedrno dejavnostjo podjetja. Kljub temu, da je v podjetju zaposlenih le 20 oseb, je Štefan Šuštar, direktor prodaje, Telprom izpostavil, da bo vsak (od 20 zaposlenih) poskušal biti boljši in sam svoj menedžer trajnostnega razvoja in, da bodo iskali trajnostne rešitve znotraj jedrnih kompetenc podjetja. Polona Močilnik, zaposlena na oddelku za trajnostni razvoj v SID banki je razkrila, da SID banka, načrtuje storitve podpore za MSP glede njihovih strategij trajnostnega razvoja.

 

 

Na drugi okrogli mizi z naslovom Vloga trajnostnega managerja v praksi: izzivi, zadrege in rešitve, ki jo je moderirala dr. Maje Fesel Kamenik (direktorica HRM) pa so prišli do skupnega sporočila, da zaposleni niso več le samo delovna sila ampak do kapital, ki ga je potrebno vzdrževati in ga razvijat, če želiš iz njega pridobiti kreativne rešitve. Izkušnje z vlogo trajnostnih managerjev so predstavili Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja, Lidl Slovenija, dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev, Hisense Europe, Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj, BTC in Aleš Ugovšek, vodja strategije, M Sora.