»Razvoj sistema multimodalne mobilnosti, ki se bo lahko kosala z učinkovitostjo in udobjem osebnega avtomobila, je morda naša najboljša možnost, da se osvobodimo ujetosti v zanko (avto)mobilnosti. Da bi to dosegla izključno sistema avtobusnega in železniškega javnega prevoza, bi zahtevalo rešitve prostorskega načrtovanja, ki lahko trajajo desetletje ali več, Ljubljanska urbana regija pa se že zdaj šibi pod težo dnevnih migracij na delo z avtomobilom«, pojasnjuje Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki so pod okriljem projekta SmartMOVE organizirali to okroglo mizo različnih deležnikov.

 

Po podatkih RRA LUR dnevno v regijo na delo prihaja 120.000 ljudi, v jutranji konici pa lahko javni potniški promet ponudi prevoz zgolj 18.000 osebam. Nujnosti reševanja te problematike se zavedajo tudi na Ministrstvu za infrastrukturo. »V Sloveniji imamo zelo razpršeno poseljenost z več kot polovico krajev, ki imajo manj kot 500 prebivalcev. Tam organiziranje običajnega javnega potniškega prometa ni smotrno, zato bo v prihodnje potrebno najti nove, inovativne oblike javnega prevoza potnikov,« je poudaril mag. Matjaž Vrčko, vodja Sektorja za javni potniški promet na MZI. Gojčič izzivu razpršene gradnje dodaja še slabo stanje železniške infrastrukture, nepovezanost mestnih in primestnih avtobusnih ter železniških prevozov, hkrati pa obremenjenost mestnih vpadnic in AC obroča ter dodaja, da »potrebujemo integriran sistem prevozov, ki se bodo medsebojno dopolnjevali in si ne konkurirali, temveč skupaj stremeli k zmanjšanju potrebe po uporabi osebnih vozil«.

 

»Če želimo, da bi ljudje javni promet uporabljali večkrat, moramo najprej razumeti, zakaj ga sedaj uporabljajo tako redko«, ugotavlja dr. Aidan Cerar iz IPoP – Inštituta za politike prostora, specializiranega tudi za raziskave javnega mnenja o trajnostnih tematikah. »Kaže, da imajo kar dobre razloge – čas potovanja z javnim prometom je pogosto predolg, še posebej za tiste, ki ne stanujejo v mestih. Pri tistih, ki stanujejo blizu postaj pa je pogosta ovira nizka frekvenca linije in predlogo čakanje na povezave.« Pogovori z zaposlenimi v podjetjih v sklopu projekta SmartMOVE kažejo, da so uporabniki, ki opustijo vožnjo z lastnim avtomobilom za vsakdanje poti, s svojo odločitvijo zelo zadovoljni in to občutijo kot posebno vrsto svobode.

 

Kakšne spremembe si lahko v kratkem obetamo v javnem potniškem prometu?

»Pri LPP-ju si želimo ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili posameznike, da se bodo namesto za dnevno uporabo osebnih vozil raje odločali za uporabo javnih oblik prevoza«, je povedal namestnik direktorja LPP-ja dr. Rok Vihar in kot ključno aktivnost izpostavil nadgradnjo sistema enotne mestne kartice Urbana, preko aplikacije, ki bo omogočala multimodalnost na območju LUR.

 

Mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet je izrazila zadovoljstvo z dejstvom, da število njihovih potnikov v splošnem narašča in da dvigujejo kvaliteto prevoza s številnimi sodobnimi, tudi dvopodnimi vlaki. Želijo si dodatnih vlaganj v železniško infrastrukturo, dvotirnosti in elektrifikacije regionalnih prog. Zavedajo se, da je za še večjo privlačnost železniškega prevoza pomembna tudi ponudba dopolnilnih storitev, zato so na tem področju še posebej angažirani. Storitve prevoza potnikov skupaj z različnimi partnerji že nadgrajujejo v celovito prevozno storitev OD DOMA DO CILJA – po konceptu »MaaS – Mobility as a Service«, kot so sistemi »P+R s SŽ – Parkiraj in se pelji s SŽ«, in »E-naprej: e-avto, e-skuter, e-kolo«, skladno s koncepti mobilnosti »Carsharing« in »Bikesharing«.

V podjetju GoOpti želijo ponuditi storitev fleksibilnih skupinskih prevozov od doma do delovnega mesta. Kot pravi CEO podjetja GoOpti Marko Guček, bodo ti prevozi stroškovno ugodni ter okoljsko zelo nizko obremenilni, predvsem pa bi utegnili predstavljati učinkovito rešitev tako za delodajalce kot uporabnike pa tudi mesta sama po sebi. »Prihodnost mobilnosti je v opuščanju rabe osebnih avtomobilov in uporabi alternativnih oblik, kot so javni potniški promet, souporaba vozil in skupinski prevozi. Le skupaj z vsemi deležniki lahko spremenimo mobilnost, ki bo okolju in človeku prijazna«, je povzel Guček. Učinkovitost prevozov bodo kot partner evropskega projekta SmartMOVE tudi preizkusili, in sicer bodo pilotno kar tri mesece, začenši s 1. februarjem 2023, zaposlene s severne okolice Ljubljane vozili na delo na območje Univerzitetnega kliničnega centra in BTC-ja.

 

Uspešnost sistema souporabe avtomobilov Avant2Go kaže, da so nove oblike mobilnosti zelo zaželene. Število uporabnikov vztrajno narašča, a kot pravi prokurist podjetja Avantcar Matej Čer, je za bilo za uspeh potrebnega veliko entuziazma, saj so orali ledino, rentabilnost na dolgi rok pa je glede na investicije vprašljiva, tako da bi zelo pozdravili možnost integracije z JPP ali morebitne subvencije za t.i. carsharing. Poudaril je, da ta lahko predstavlja le kapilarno napajanje javnega prevoza, ki potrebuje korenite sistemske rešitve. »Slovenci smo izjemno navezani na svoje avtomobile in jih je težko prepričati v to, da bi se jim odrekli. Zanimivo bo opazovati, če bo morda inflacija, s katero se soočamo, zadosten motiv za spremembo potovalnih navad pri nas«, je dodal.

 

V Nomagu vidijo razvoj trajnostne mobilnosti v sočasnem razvoju javnega potniškega prometa, tako avtobusnega kot železniškega, ter različnih rešitev mikromobilnosti za premagovanje prvega in zadnjega kilometra poti, klasične postaje pa bi nadomestila multimodalna vozlišča. »Predvsem se nam zdi ključnega pomena povezovanje različnih oblik mobilnosti, ki skupaj zadovoljijo vsakodnevne potrebe in želje uporabnikov«, je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri podjetju Nomago in dodal, da je komplementarna in učinkovita infrastruktura mikromobilnosti izjemno pomembna za povezovanje obrobja z mestnim središčem, poslovnimi centri in P+R parkirišči na nivoju celotne regije. »Le s tovrstnimi rešitvami bomo lahko govorili o MaaS – mobility as a service«, poudarja Beltram.